ZGODOVINA

~

Penzion Park Laško

Na območju Penziona Park je nekoč stal Zobinov mlin (znan tudi kot Gunzelov ali Slaničev mlin), kasneje pa so na tem mestu postavili Mlinski dvor (Mühlhof), ki je bil del takratnih Laških term.

Ko so leta 1770 na desnem bregu Rečice kopali temelje za Zobinov mlin, so naleteli na sledove toplih vrelcev, ki pa so jih takoj zasuli. V spomin, da so tu našli tople vrelce, so na levem bregu Rečice postavili Marijino kapelico, ki so jo po drugi svetovni vojni odstranili.

Leta 1846 so se začeli za laške vrelce resno zanimati tudi Uhlichi, gospodarsko močni lastniki kopališča v Rimskih Toplicah

Zanimivo je, kako si je inženir Rödel prvotno zamišljal napeljavo vrelcev iz področja kasnejšega Mlinskega dvora v kopališča. S tremi navpičnimi cevmi iz trdega lesa, ki jih je čvrsto vstavil v izolirane dolomitne razpoke, je hotel dvigniti toplo vodo tako visoko, da bi sama od sebe odtekala v bazen, toda voda se je v ceveh dvignila samo do določene višine (takrat 120 cm) nad gladino Savinje. Končno je spoznal, da bo moral od izvirov napraviti poseben neprodušen kanal do črpalnih naprav, ki so šele lahko dovajale vodo v višje prostore. Iz potoka Rečica je moral napeljati poseben vodni kanal do severne stene novega kopališča, kjer je namestil veliko leseno kolo na vodni pogon, da so črpalke potiskale vodo v kopališče. Zaradi tega je moral odkupiti in podreti Zobinov mlin ob Rečici. Leta 1853 je bil dograjen bazen v izmeri 18x 5 x 1,5 m z vsebino vode 900 hI, ki so ga napolnili v štirih urah. To je bil takrat največji izmed vseh štajerskih zaprtih bazenov. Onstran potoka Rečica na levem bregu je zgradil vilo Rödel (Rödelhof), kjer je stanoval z družino. Za vilo je postavil dolg, nizek, pokrit hodnik z okrasnimi kipi in vodometom. Na severni strani je postavil gospodarsko poslopje z velikim vrtom. Poleg skalnih sten na desnem bregu Rečice je zgradil enonadstropno poslopje Mlinski dvor (Mühlhof), ki spominja na nekdanji Zobinov mlin. V Mlinskem dvoru je bilo na razpolago 24 sob

Iz studenca na gozdnatem pobočju nad vilo Mühlhof je napeljal lastni vodovod za potrebe celotnega Zdravilišča. Vodovod iz tega studenca, v katerem se nahaja zelo kvalitetna voda, je tako po več kot 160 letih še vedno v uporabi za potrebe Penziona Park.

V skalni votlini za Mlinskim dvorom so imeli hladilnico z ledom, ki so ga pozimi lomili na bližnji Lavi. Tu so imeli skladišče pijač in zelenjave.
Na sredini vile Mlinski dvor je zgradil stolpno nadstropje z odprto teraso na vrhu, kamor so obešali zastave. V tem poslopju so bivali godbeniki raznih pihalnih godb in orkestrov z ženami in otroki. Tu sta bila tudi brivski in lasničarski salon. Spredaj je bilo majhno jezero, kjer so goste zabavali beli labodi, pa tudi gosi in race.

Leta 1920 so zopet vzpostavili v obratovanje premogovnik Huda jama. Zgrajena je bila rudniška železnica in predor skozi skalovje pri Mlinskem dvoru. Pri tem je rudnik zasul z jamsko jalovino vso tamkajšnjo površino zaradi nivelacije proge. S tem je bilo konec znane letoviške sprehajalne poti v Rečico. Zasuta je bila Lava, kjer so lomili led za hladilnico. Po prvi svetovni vojni so se v Mlinskem dvoru naselili revni stanovalci, čeprav je bil povsem dotrajan, ker ga nihče ni vzdrževal. Leta 1927 so to znamenito poslopje podrli. Stavbni mojster Srebot si je v Laškem iz preostalega materiala postavil hišo.

Leta 1989 se je porodila ideja o revitalizaciji tega območja. Tako je ob podpori takratnega Zdravilišča Laško nastal športno turistični kompleks Penzion Park, ki je svoja vrata odprl leta 1994.

Kot zanimivost lahko še povemo, da smo pri gradnji objektov današnjega Penziona Park naleteli na opuščen rudniški rov, iz katerega še vedno hranimo del lesenega podporja.