{"id":206,"date":"2020-05-13T09:49:01","date_gmt":"2020-05-13T09:49:01","guid":{"rendered":"http:\/\/wp\/?page_id=206"},"modified":"2020-06-17T15:53:02","modified_gmt":"2020-06-17T15:53:02","slug":"history","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/penzionpark.si\/sl\/history\/","title":{"rendered":"Zgodovina"},"content":{"rendered":"
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t

ZGODOVINA<\/h1>\n

Na obmo\u010dju Penziona Park je neko\u010d stal Zobinov mlin (znan tudi kot Gunzelov ali Slani\u010dev mlin), kasneje pa so na tem mestu postavili Mlinski dvor (M\u00fchlhof), ki je bil del takratnih La\u0161kih term.<\/p>\n

Ko so leta 1770 na desnem bregu Re\u010dice kopali temelje za Zobinov mlin, so naleteli na sledove toplih vrelcev, ki pa so jih takoj zasuli. V spomin, da so tu na\u0161li tople vrelce, so na levem bregu Re\u010dice postavili Marijino kapelico, ki so jo po drugi svetovni vojni odstranili.<\/p>\n

Leta 1846 so se za\u010deli za la\u0161ke vrelce resno zanimati tudi Uhlichi, gospodarsko mo\u010dni lastniki kopali\u0161\u010da v Rimskih Toplicah<\/p>\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"\"\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t

Zanimivo je, kako si je in\u017eenir R\u00f6del prvotno zami\u0161ljal napeljavo vrelcev iz podro\u010dja kasnej\u0161ega Mlinskega dvora v kopali\u0161\u010da. S tremi navpi\u010dnimi cevmi iz trdega lesa, ki jih je \u010dvrsto vstavil v izolirane dolomitne razpoke, je hotel dvigniti toplo vodo tako visoko, da bi sama od sebe odtekala v bazen, toda voda se je v ceveh dvignila samo do dolo\u010dene vi\u0161ine (takrat 120 cm) nad gladino Savinje. Kon\u010dno je spoznal, da bo moral od izvirov napraviti poseben neprodu\u0161en kanal do \u010drpalnih naprav, ki so \u0161ele lahko dovajale vodo v vi\u0161je prostore. Iz potoka Re\u010dica je moral napeljati poseben vodni kanal do severne stene novega kopali\u0161\u010da, kjer je namestil veliko leseno kolo na vodni pogon, da so \u010drpalke potiskale vodo v kopali\u0161\u010de. Zaradi tega je moral odkupiti in podreti Zobinov mlin ob Re\u010dici. Leta 1853 je bil dograjen bazen v izmeri 18x 5 x 1,5 m z vsebino vode 900 hI, ki so ga napolnili v \u0161tirih urah. To je bil takrat najve\u010dji izmed vseh \u0161tajerskih zaprtih bazenov. Onstran potoka Re\u010dica na levem bregu je zgradil vilo R\u00f6del (R\u00f6delhof), kjer je stanoval z dru\u017eino. Za vilo je postavil dolg, nizek, pokrit hodnik z okrasnimi kipi in vodometom. Na severni strani je postavil gospodarsko poslopje z velikim vrtom. Poleg skalnih sten na desnem bregu Re\u010dice je zgradil enonadstropno poslopje Mlinski dvor (M\u00fchlhof), ki spominja na nekdanji Zobinov mlin. V Mlinskem dvoru je bilo na razpolago 24 sob.<\/p>\n

Iz studenca na gozdnatem pobo\u010dju nad vilo M\u00fchlhof je napeljal lastni vodovod za potrebe celotnega Zdravili\u0161\u010da. Vodovod iz tega studenca, v katerem se nahaja zelo kvalitetna voda, je tako po ve\u010d kot 160 letih \u0161e vedno v uporabi za potrebe Penziona Park.<\/p>\n

V skalni votlini za Mlinskim dvorom so imeli hladilnico z ledom, ki so ga pozimi lomili na bli\u017enji Lavi. Tu so imeli skladi\u0161\u010de pija\u010d in zelenjave.<\/p>\n

Na sredini vile Mlinski dvor je zgradil stolpno nadstropje z odprto teraso na vrhu, kamor so obe\u0161ali zastave. V tem poslopju so bivali godbeniki raznih pihalnih godb in orkestrov z \u017eenami in otroki. Tu sta bila tudi brivski in lasni\u010darski salon. Spredaj je bilo majhno jezero, kjer so goste zabavali beli labodi, pa tudi gosi in race.<\/p>\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"\"\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t

Leta 1920 so zopet vzpostavili v obratovanje premogovnik Huda jama. Zgrajena je bila rudni\u0161ka \u017eeleznica in predor skozi skalovje pri Mlinskem dvoru. Pri tem je rudnik zasul z jamsko jalovino vso tamkaj\u0161njo povr\u0161ino zaradi nivelacije proge. S tem je bilo konec znane letovi\u0161ke sprehajalne poti v Re\u010dico. Zasuta je bila Lava, kjer so lomili led za hladilnico. Po prvi svetovni vojni so se v Mlinskem dvoru naselili revni stanovalci, \u010deprav je bil povsem dotrajan, ker ga nih\u010de ni vzdr\u017eeval. Leta 1927 so to znamenito poslopje podrli. Stavbni mojster Srebot si je v La\u0161kem iz preostalega materiala postavil hi\u0161o.<\/p>\n

Leta 1989 se je porodila ideja o revitalizaciji tega obmo\u010dja. Tako je ob podpori takratnega Zdravili\u0161\u010da La\u0161ko nastal \u0161portno turisti\u010dni kompleks Penzion Park, ki je svoja vrata odprl leta 1994.<\/p>\n

Kot zanimivost lahko \u0161e povemo, da smo pri gradnji objektov dana\u0161njega Penziona Park naleteli na opu\u0161\u010den rudni\u0161ki rov, iz katerega \u0161e vedno hranimo del lesenega podporja.<\/p>\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t